Voda teče, nič ne reče

Cilj projekta je potaknuti učenike na razvoj svijesti o važnosti, vrijednosti i štednji vode. Na svijetu je malo pitke vode i moramo se usmjeriti pronalaženju racionalnog korištenja i štednje vode. Kako bi nam ukazali na važnost pitke vode, učenici Osnovne škole Šentjernej, Osnovne škole Behaudin Selmanović i Osnovne škole Veliki Bukovec odlučili s...

Obisk na Osnovni šoli Veliki Bukovec

Skupina učencev in učiteljev je v ponedeljek, 28. decembra obiskala Osnovno šolo Veliki Bukovec na Hrvaškem. Obisk je del mednarodnega projekta v katerem poleg naše in hrvaške šole sodeluje še Osnovna šola Behaudin Selmanović iz Sarajeva.

Več o projektu si lahko preberete na posebni spletni strani projekta voda.splet.arnes.si.

Ob obisku so nam najprej predstavili šolo, sodelovali smo pri pouku, poizkusili njihovo malico in kosilo se pogovorili o nadaljnjem delu in zaključku projekta, ki ga bomo z zaključno konferenco gostili 16. decembra v Šentjerneju. Pred odhodom domov so nam pokazali še zanimivosti Ludbrega.

Gotovo ne bomo pozabili hladnega severnega vetra, ki je močno pihal peko reke Drave in mu domačini pravijo Madžarac. Več pa naj povede fotografije in misli učencev.

VTISI Z OBISKA

V ponedeljek, 28. 11. 2016 smo obiskali svoje vrstnike v Velikem Bukovcu na Hrvaškem. Na pot smo se odpravili zgodaj zjmutraj. S kombijem smo se peljali kakšni dve uri.

Ob prihodu so nas lepo sprejeli. Za dobrodošlico so nas pogostili s tradicionalin zajtrkom. Jedli smo v jedilnici. Za nas so pripravili posebno mizo in stole. Začudena pa sem bila, da učenci sicer malicajo stoje.

Po zajtrku smo odšli v računalniško učilnico. Tam smo se spoznali z njihovimi učenci. Bili so prijazni in vljudni. Pokazali so nam tudi knjižnico in učilnice.

Obisk šole smo zaključili z odličnim kosilom. Po kosilu pa smo se odpeljali v Ludbreg, kjer smo si ogledali nekaj znamenitosti. Bilo je lepo in zanimivo, a tudi zelo mrzlo.

Premraženi in polni prijetnih vtisov smo se poslovili od ravnateljice in učiteljice, ki sta nas spremljali in se odpeljali proti domu.

                                                                                                                              Neža Martinčič, 4. b

V ponedeljek zgodaj zjutraj smo odšli na Hrvaško. Odšlo nas je šest učencev in nekaj učiteljev.

Tam so nas lepo sprejeli in nam pripravili zajtrk, proseno kašo in cedevito. Zajtrk mi je bil zelo dober.

Nato smo odšli v računalniško učilnico in se spoznali z učenci 6. razreda. Skupaj smo reševali kviz, kjer smo pokazali znanje o vodi.

Učitelje so potem odpeljali na ogled kraja, mi pa smo si ogledali knjižnico in telovadnico. Ugotovila sem, da imamo pri nas veliko večjo telovadnico in modernejšo knjižnico.

Potem smo imeli na šoli še kosilo. Na koncu smo si ogledali še Ludbreg.

Bilo mi je všeč.

                                                                                                                                           Ema Kastelec, 4. a

 

V ponedeljek smo odšli z Aleksom, Dženito, Nežo, Emo in Uršo v šolo v Veliki Bukovec. Z nami je bilo seveda tudi nekaj učiteljev in gospa ravnateljica. Ta šola je na Hrvaškem, zato smo morali imeti s seboj osebni dokument.

Tam smo spoznali učence, njihovo šolo in njihov kraj. Zanimivo je bilo, da smo se nekaj časa pogovarjali po slovensko, nekaj časa pa po hrvaško. Hrvaško sem še kar dobro razumela.

Pokazali so nam računalniško učilnico, knjižnico, telovadnico in še nekaj učilnic. Šola je čisto drugačna kot naša, zato mi je bilo zanimivo. Zelo mi je bilo všeč, da nam je gospod Marjan zaupal, da smo lahko sami fotografirali.

Vsi so bili zelo prijazni in tudi zelo gostoljubni, saj so nas pogostili z zajtrkom in s kosilom.

Veselim se, da nas bodo v decembru obiskali. Takrat bodo oni spoznali naš kraj in našo šolo, ki je veliko večja od njihove.

                                                                                                                                              Meta Štemberger, 4. a

 

Ko sem slišal, da grem na Hrvaško, sem bil zelo vesel, ker mi tako ni bilo treba v ponedeljek k pouku.

Odrinili smo že ob sedmi uri in se vozili dobri dve uri.

Ko smo prispeli, smo si najprej ogledali šolo. Njihova šola mi je bila še kar všeč, čeprav je kar stara. Najbolj me je začudilo to, da učenci jedo stoje. Ne predstavljam si, kako bi to zgledalo na naši šoli.

Ko smo se spoznali s hrvaškimi vrstniki, smo se preizkusili v znanju o vodi. Na računalniku smo reševali zanimiv kviz.

Po kosilu, ki sta ga nam pripravila kuharja, smo se odpeljali še na ogled mesta Ludbreg. Vodička nam je veliko povedala o zgodovini kraja, ogledali smo si kapelo in še nekaj znamenitosti.

Bilo mi je zelo lepo, a ko je začelo sonce zahajati, smo se žal morali posloviti. Odpeljali smo se nazaj v Slovenijo.

                                                                                                                                                             Aleksej Sofrič, 4. c

V ponedeljek nas je nekaj učencev iz 4. in 6. razreda odšlo na obisk k vrstnikom v OŠ Veliki Bukovec.

Ko smo prispeli, so nas pričakali s tradicionalnim zajtrkom, ki mi je bil zelo dober. Po zajtrku smo se odpravili v računalniško učilnico. Tam smo spoznali njihove učence 6. razreda. Z žrebanjem smo oblikovali skupine in skupaj rešili kviz o vodi. Po kvizu smo si ogledali njihovo knjižnico.

Kmalu so se z ogleda vrnili tudi naši učitelji. Skupaj smo šli na kosilo. Kmalu smo zapustili šolo in se odpeljali v Ludbreg, kjer smo si ogledali nekaj krajevnih znamenitosti.

Obisk mi je bil zelo všeč in upam, da bom še kdaj lahko obiskala kakšno šolo.

Dženita Mešić, 4. c

 
Author: Marjan Cerinšek