Voda teče, nič ne reče

Cilj projekta je potaknuti učenike na razvoj svijesti o važnosti, vrijednosti i štednji vode. Na svijetu je malo pitke vode i moramo se usmjeriti pronalaženju racionalnog korištenja i štednje vode. Kako bi nam ukazali na važnost pitke vode, učenici Osnovne škole Šentjernej, Osnovne škole Behaudin Selmanović i Osnovne škole Veliki Bukovec odlučili s...

Obisk na Osnovni šoli Behaudin Selmanović v Sarajevu

Učenci in učitelji OŠ Šentjernej smo obiskali partnerje na Osnovni šoli Behaudin Selmanović v Sarajevu.

Učenci in učitelji šole gostiteljice so nas lepo sprejeli in nam v svoji predstavitvi prikazali svoje dosedanje delo.

VTISI UČENCEV

S PROJEKTOM VODA TEČE NIČ NE REČE V SARAJEVO

 V torek sem izvedela, da so me učitelji naše šole izbrali za učenko, ki si bo ogledala šolo v Sarajevu. Sarajevo je glavno mesto Bosne.

Z mamico sva skupaj pakirali. Bila sem zelo vesela. Končno je prišel težko pričakovan dan. Zjutraj smo odpotovali. Z nami so odšli še Špela, Kevin in Aleksander. Seveda pa tudi učitelji in ravnateljica. Peljali smo se dolgih šest ur. Vmes smo se tudi ustavljali. Ko smo prispeli v Sarajevo je bila že tema. Ko smo našli vilo Uno, smo se lahko odpočili. V vili smo se najprej namestili nato pa smo odšli na sprehod po znameniti ulici, ki se imenuje Baščaršija.  S prehod je bil lep, a tudi naporen. Zvečer sem brez težav zaspala. Zjutraj naju je s Špelo zbudila učiteljica in odšli sva na zajtrk.  Odlično sem se počutila. Po zajtrku smo se odpravili v šolo z imenom Behrudin Selmanocić. Pozdravili smo se in se rokovali. Odpeljali so nas v zbornico in nam ponudili pijačo. Ravnatelj in ravnateljica sta si izmenjala darila, ter se pogovorila o šolah, učencih in učiteljih. Peljali so nas v večji prostor, kjer smo si ogledali kratko predstavitev. Po predstavitvi smo si ogledali šolo. Šola je bila velika. Učitelji in učenci so bili prijazni. Zelo všeč mi je bila učilnica na prostem. Po ogledu je sledila zelo obilna malica. Neka učiteljica nas je odpeljala v učilnico 4. Razreda. Učenci so nas skoraj napadli z vprašanji. Všeč mi je bilo tudi to, da si otroci nosijo  malico v šolo. Kmalu smo se poslovili in odšli v vilo. Toplo smo se oblekli in odšli na sprehod po mestu. V Sarajevu je veliko muslimanov, džamij in žensk zavitih v rute. Ogledali smo si Baščaršijo in s Špelo sva si kupile njihovo tradicionalno sladico. Po sprehodu smo odšli na čevapčiče. Bili so zelo dobri. V soboto pa smo se odpeljali domov.

Ta izlet mi je bil zelo všeč in upam, da bomo kaj takega še kdaj ponovili.

 NEŽA KRMC, 5. A

SARAJEVO

Zelo sem se razveselil, ko so me učitelji povabili v Sarajevo, da bi sodeloval v projektu ‘Voda teče nič ne reče.’

Končno je prišel dan odhoda. V Sarajevo smo prispeli ob šestih zvečer. Ko smo prišli do vile, smo hitro stekli do sob in se namestili. Zvečer smo se igrali družabne igre. Zjutraj smo pri zajtrku ponudili nekaj tradicionalnih jedi.

Odšli smo v osnovno šolo Behrudina Selmanovića. Bili so zelo radovedni. Veliko so nas spraševali o naši šoli. Pozneje smo skupaj raziskovali zakaj je voda brez barve. Ravnatelj nas je skupaj z učitelji povabil na kosilo. Popoldan smo si ogledali mesto. Ogledali smo si mošeje, sinagogo, katedralo, mostove in zgradbe. Ogledali smo si kraj, kjer je bil ubit prestolonaslednik Ferdinand. Poizkusili smo tudi Sarajevske čevapčiče. Bili so zelo okusni. Tako se je končal naš tretji dan v Sarajevu.

Tretji dan smo se polni lepih vtisov vračali proti domu. Z veseljem bi šel zopet v Sarajevo.

 ALEKSANDER KIRAR, 4. C

SARAJEVO

V  četrtek, 1. 12.  smo se s šolskim kombijem odpravili v Sarajevo, kjer smo sodelovali pri projektu Voda teče, nič ne reče. Bilo nas je osem in sicer štirje učenci in štirje učitelji. Na poti v Sarajevo smo videli džamije. V Villi Uni smo bili edini gostje. Jaz sem bila v sobi z Nežo Krmc. Edine smo imele v sobi (majhen) hladilnik. V petek smo šli v šolo Behaudin Selmanović, katera je zelo velika in zelo lepa. Malo me je bilo strah sporazumevanja, vendar je kar nekako šlo. V šolo smo se peljali s taxijem. V petek smo za večerjo jedli čevapčiče. Bili so zelo dobri. Jaz sem imela zraven kajmak. Ko smo prišli nazaj v Villo  smo z Nežo začele pakirati. V soboto po zajtrku smo se odpravili proti Sloveniji. Utrujeni vendar bogatejši s čudovito izkušnjo smo v večernih urah srečno prispeli v Šentjernej. V Sarajevu sem se prijetno počutila in bilo je zelo, zelo super.

ŠPELA PRIBOŠEK, 5. d

V SARAJEVO

V četrtek smo se s kombijem odpeljali proti Sarajevu –  v Bosno. Pot je bila zelo zanimiva. V Sarajevo smo prišli zvečer. Poiskali smo naše prenočišče, kjer smo prespali dve noči. Prvo noč smo ostali v sobah in se imeli zelo lepo. Drugi dan smo pozajtrkovali in šli v šolo Behaudina Selmanovića. V šoli so nas sprejeli ravnatelj in nekateri učitelji. Sodelovali smo pri pouku, v skupinah smo ugotavljali zakaj voda nima barve. Med seboj smo se pogovarjali v angleščini. V času malice so nas povabili v zbornico, kjer nas je čakala bogata pojedina. Po končanem pouku smo šli na ogled mesta. Tam smo jedli značilnost Sarajeva, čevapčiče. Zelo utrujeni in premraženi smo šli spat. Zjutraj, po zajtrku smo odšli po daljši poti domov. Peljali smo se skozi kraj Jajce. Sarajevo mi bo ostalo v lepem spominu, predvsem zaradi toplih ljudi in dobre hrane.

                                                                                                                                              KEVIN KRIŠTOF, 4.d

Author: Marjan Cerinšek