Spletna stran projekta https://kajsoznali.splet.arnes.si/

 

 

V sodelovanju z društvom kmetic Šentjernej smo izvedli pekovsko delavnico na kateri so sodelovali tudi gostje iz Poljske. Pekli smo pletenice in ptičke.

V okviru šolskega projekta smo četrtošolci v Orehovici raziskovali našo preteklost in se v predprazničnem času posvetili raziskovanju slovenskih šeg in navad ob božiču in novem letu.

Ugotovili smo, da je kruh od nekdaj zasedal prav posebno mesto v življenju vasi. Kruh je bil pri naših prednikih in je še danes v našem jeziku pojem, ki pomeni življenje in preživetje:

• priti do kruha,
• imeti kruh,
• biti kruha lačen,
• biti kruha sit,
• delati za kruh,
• spraviti otroka do kruha …

Ustvarjanje z ličkanjem

Učenci iz Myslenic so skupaj z našim učenci pod vodstvom gostujočih mentoric ustvarjali z ličkanjem.

Z dedki in babicami

Drugi dan projekta Ob bistrem potoku je bil namenjen obisku dedkov in babic. Nekatere smo obiskali na domu, nekateri pa so prišli v šolo. Predstavili so nam načine, kako so se nekoč oskrbovali z vodo, ogledali smo si vodnjake in studence v bližnji oklici šole. Pokazali so nam, kako so včasih prali na perišču. Videli smo lesene »škafe«, perilnike (»ribežen, rifenk«), kovinska vedra (»ajmar«) in svitke. Svitek je pomagal, da je bila nošnja vode na glavi od studenca do doma lažja. Obiskali smo zapuščene mline na vodo, ki so bili včasih pomemben del v prehrani. Naučili smo so veliko novega in zanimivega.

Dejavnosti ob bistrem potoku

1. razred je iz gline ustvarjal posode za vodo, 4.razred oblikoval vodnjake in 3.razred je obiskal lončarski atelje Polde, kjer je pod mentorstvom ga. Silvije Goršin izdeloval skodelice za čaj.

Obisk ljudskih pevk na podružnici Orehovica

V okviru projekta DEKD Ob bistrem potoku so v četrtek, 4. dan projekta, podružnico Orehovica obiskale ljudske pevke. Učenci so skupaj z njimi zapeli ljudske pesmi o vodi, poslušali pregovore o vodi in spoznali način pranja oblačil v preteklosti. Nekaj utrinkov si lahko pogledate na spodnjih fotografijah.

Pregovori in pesmi o vodi

Učenci podružnične šole so v petek , 5. dan projekta, izvajali zaključne dejavnosti. Zapisovali in urejali so pregovore in misli o vodi, ljudske pesmi o vodi, ki jih pojejo doma in predstavljali svoje prispevke o oskrbi z vodo nekoč. Tretješolci so obiskali perišče in vodnjake. Pri likovni umetnosti so se posvetili ustvarjanju pisno slikovnih opozoril o varčevanju z vodo. Svoje izdelke in zbrano gradivo bodo predstavili s priložnostno razstavo v šoli.

Po poteh kulturne dediščine

V sredo, 11. 10., in v petek, 13. 10. 2017, smo učenci drugega razreda matične šole in podružnice Orehovica v Muzeju na prostem Pleterje izpeljali tehniški in kulturni dan, ki smo ga poimenovali Po poteh domače kulturne dediščine.

V šoli v naravi smo šivali in klekljali

V okviru projekta Kaj so roke naših babic znale  smo se v  šoli v naravi na Vojskem učili šivati in  klekljati . Sešili smo obeske za ključe in izdelali  zapestnico, ki smo si jo privezali na roko. Naredili smo idrijske žlikrofe in jih za kosilo tudi pojedli. Bili so zelo okusni.

Pravljice babic in dedkov

Učenci četrtega razreda smo pri pouku brali ljudske pravljice in se pogovarjali o njihovih značilnostih. Doma smo prisluhnili še našim babicam in dedkom, ki so nam povedali pravljice iz svojega otroštva. Z veseljem smo se družili z njimi in z zanimanjem sledili pripovedovanju. Za vas pa smo nekaj pravljic tudi zapisali.

 

PASJEGLAVCI
Po pripovedovanju dedka Slavka (60 let) zapisala Jana Bobič, 4. b

TRIJE SINOVI
Po pripovedovanju dedka Staneta (85 let) zapisal Nik Rešetič, 4. b

KAKO SO ZAJCI KVARTALI
Po pripovedovanju dedka Jožeta (76 let) zapisala Laura Žbogar, 4. b  Lovec Zgibe je bil Laurin pradedek.

UBOGA GOSPA
Po pripovedovanju dedka Vinka (65 let) zgodbo zapisala Iva Beguš, 4. b

MIŠKA JE ŠLA K ČEVLJARJU
Po pripovedovanju babice Nede (69 let) zgodbo zapisal Luka Busar, 4. c

ZLATA POT
Po pripovedovanju babice Slavke (69 let) zgodbo zapisal Matej Stančin, 4. c

KAKO JE JEZERJE DOBILO IME
Po pripovedovanju babice Mire zgodbo napisal Nik Zagorc, 4. c

MARELIČIN SIN
Po pripovedovanju babice Joži zgodbo zapisala Ema Selak, 4. c

KRALJ MATJAŽ V GORI PECI
Po pripovedovanju babice Danice (68 let), ki živi na Koroškem, zgodbo zapisala Tia Vide, 4. c

Gobelini Laurine prababice

Moja prababica Ana Kegljevič je bila rojena leta 1913. Ko je bila stara okoli dvajset let, je hodila v gospodinjsko šolo k nunam v Šentjerneju. V tej šoli so se učili šivanja gobelinov. Gobeline je izdelovala ob večerih in nedeljah skoraj vse do svoje smrti, ko je bila stara devetdeset let. Izdelovala je gobeline z motivi tihožitja, narave, živali in božjih podob. Pri delu je bila natančna in nekaj njenih lepih izdelkov je že bilo na razstavi. Mnogi med njimi še vedno krasijo stene naše družinske hiše.

                                                                                                          Laura Žbogar, 4. b

Oblikovanje glinenih posod

Babice so nam povedale, da so imele njihove mame in stare mame v kuhinji veliko lončenih  posod. Kupile so jih na sejmu ali pri lončarju. Žganci iz take posode so bili še bolj okusni. Posebna posoda za vino,  imenovana »firkl«, v vinski kleti ni smela manjkati. V krušni peči so se v lončeni posodi cvrli mastni ocvirki. Otroci pa so radi nagnili »latvico« in popili še vroče pregreto mleko. Člani oblikovalnega krožka smo zato sami preizkusili spretnost naših prstov in iz gline izdelali nekaj takih posod. Menimo, da so nam dobro uspele.

Šivanje blazinic

Pri oblikovalnem krožku smo učenci v roke prijeli škarje, šivanko in sukanec in si sešili blazinico. Naše babice in prababice so bile vajene šivanja, mi pa smo imeli pri tem kar nekaj težav. Ampak z dobro voljo in željo po končnem izdelku smo vztrajali in ročno sešili blazinice, ki smo jih napolnili s polnilom, nekateri pa okrasili še z gumbi in drugimi dodatki. Pri delu smo se zabavali, čeprav sukanca nismo vedno zlahka vpeljali skozi šivankino uho, pa tudi vozel nam je večkrat delal težave. Ponosni smo na naše prve šivane izdelke.

Pekli smo piškote

Izvedli smo dejavnost peke piškotov. Sodelovali smo z Društvom kmetic Šentjernej. Aktivnosti so trajale štiri šolske ure, izvedli smo jih v dveh skupinah, v vsaki skupini je peka piškotov trajala dve šolski uri. V dejavnost smo vključili 25 učencev.

Oblačila nekoč

Pri angleščini smo v sklopu teme oblačila obravnavali tudi oblačila iz preteklosti. Ugotovili smo, da so se le-ta precej razlikovala od današnjih.

Stari pregovori o vremenu

Pri pouku angleščine smo se učili o letnih časih in vremenu, zato smo se dotaknili starih pregovorov na to temo. Ugotovili smo, da jih nekaj že poznamo, nekaj pa smo jih spoznali sedaj. V skupinah smo izdelali plakate, kjer smo pregovore zapisali in jih narisali.

Tehniški dan – Šivanje

V okviru projekta Kaj so roke naših babic znale in letošnjega akcijskega načrta smo v 5. a, 5. b in 5. c v torek, 20. 2. 2018, izvedli tehniški dan, pri katerem so aktivno sodelovale članice Društva kmetic Šentjernej. Dan je bil namenjen šivanju. Bilo je nadvse zanimivo. Ugotovili smo, da je pri šivanju potrebno veliko spretnosti. Nekateri so se zelo namučili že s tem, da so sukanec spravili v uho šivanke.  Če ni šlo, so jim na pomoč priskočile gospe, ki so jim pokazale vse, kar je bilo potrebno, da so nastali čudoviti izdelki – petelinčki pisanih barv, na katere so učenci zelo ponosni. Vsem gospem, ki so prenašale svoje znanje mladim ustvarjalcem, jih spodbujale in navdušile za ročna dela, se še enkrat lepo zahvaljujemo.

Poslikava panjskih končnic

V okviru projekta  Kaj so roke naših babic znale so se učenci 5. a oddelka lotili poslikave panjskih končnic. Najprej so deščice lepo obrusili, nato narisali motiv in ga na koncu še pobarvali. Pri delu so pokazali veliko natančnosti, samostojnosti in vztrajnosti.

Zahvaljujemo se članom  Čebelarskega društva Šentjernej, ki so za vse učence 5. razredov OŠ Šentjernej in Orehovica brezplačno zagotovili lesene deščice za poslikavo.

Stare igrače

V okviru projekta Kaj so roke naših babic znale so učenci 6. razreda najprej raziskovali, kakšne igrače so babice in dedki uporabljali v svojem otroštvu in jih kasneje tudi izdelovali svojim otrokom. Ker so ugotovili, da so doma izdelovali največ punčke iz cunj, so se v izdelavi le-teh preizkusili tudi sami pri pouku zgodovine. Zbrali so potreben material za izdelavo. Delo jim je bilo všeč, bilo je zanimivo, le ura je bila prekratka. Nekateri so z delom nadaljevali tudi po pouku.

Volnena kapica

V mrzlih zimskih dneh prav pride topla pletena ali kvačkana volnena kapa, ki jo je izdelala babica in nas lepo greje. Pri oblikovalnem krožku smo s pletenjem in kvačkanjem komaj dobro začeli, zato bi bila prava kapa za nas prevelik zalogaj.  Smo pa iz volne izdelali majhne kapice, ki nam lahko služijo kot obesek ali pa zgolj kot okras. Lahko jo tudi komu podarite ali pa z njo okrasite darilo. Potrebujete le košček papirnatega tulca in nekaj volne, pa je kapica v nekaj minutah že gotova. Prepričani smo, da bo všeč tudi vam.

Pletemo in kvačkamo

Učenci oblikovalnega krožka pletemo in kvačkamo. Na začetku nam je šlo bolj počasi, sploh tistim, ki nismo tega še nikoli delali. A naša vztrajnost je bila kmalu poplačana, saj smo si nekateri že izdelali šal. Pridružili so se nam tudi učenci, ki krožka ne obiskujejo. Babice in mamice pa so doma zopet posegle po pletilkah in kvačkah in nam pokazale, kaj znajo. Oglejte si fotografije, ki zgovorno pričajo o tem, da pri pletenju in kvačkanju lepo napredujemo.

Izdelava kmečkega orodja

V razredu nas je obiskal Žigov očka. Izvedeli smo, kako se delajo sirkove metle, pleteni koši, košare, peharji in kako se naredijo lesene grablje. Material lahko narežemo v grmovju, saj so za to potrebne le lesene šibe in palice. Vse izdelke lahko s potrpežljivostjo naredimo doma. Lepo je, da to bogato dediščino nekateri ljudje prenašajo na mlade in z njo navdihujejo tudi druge. V zahvalo smo mu podarili volneno kapico, ki smo jo sami naredili

 

Namizne igre nekoč

Otroško igranje je nekaj najstarejšega in najlepšega kar pozna človeštvo. Današnje babice in dedki so v mladosti pogosto živeli v pomankanju. Igre, s katerimi so si krajšali predvsem dolge zimske večere, so izdelali sami. Njihove roke so bile pri tem zelo spretne.

Učenci drugega razreda so se pri dedkih in babicah pozanimali, katere namizne igre so se igrali nekoč. Najpogostejše igre so bile špana ali mlin, človek ne jezi se in tri v vrsto. Igralno podlogo so naredili iz kartona in nanj narisali polja. Za figure so uporabili koruzo ali fižol.

Začimbe

V sklopu projekta Kaj so roke naših babic znale smo v 3. c gostili gospo Sabino Topolovec. Predstavila nam je začimbe in za vsako povedala njene značilnosti ter kako jih lahko uporabljamo. Učenci so tako poskušali kardamom, ingver in klinčke ter vonjali eterično olje lovora, limonske trave in sivke. Za piko na i pa so si pripravili domačo nutelo, v kateri so bili mleti lešniki, maslo, med, kakav, ingverjev sok, klinčki in cimet. Spoznali so, da hrana, ki je pripravljena z rokami, vsebuje vitamin L (ljubezen).

Čipka

V okviru projekta Kaj so roke naših babic znale smo učenci 4. razreda pri likovni umetnosti  čipko predstavili z likovnim izdelkom.

Najprej smo si ogledali nekaj zanimiv čipk na fotografijah. Sošolec in sošolka sta nam prinesla pokazat »punkelj«, to je blazina v obliki valja, ki je natlačena z žaganjem, in kleklje, ki morajo biti narejeni iz trdega lesa. Za klekljanje se uporablja sukanec, ki se ga pripne s tankimi bucikami, nato pa se ga križa, suka in pretika.