Mein Lieblingsbaum - Die Ulme

1 Es ist eine Ulme.

2 Er wurde 1909 von Martin Obersteiner gepflanzt.

3 Der Baum gefällt mir, weil er schön groß ist.

4 Ich liege gerne unter dem Baum, weil es dort schön schattig ist.

5 Er ist schon 111 Jahre alt.

6 Der Baum wurde vom Opa meines Vaters gepflanzt.

7 Und der Baum wird noch viele Jahre noch stehen.

Max Huber, 2a NMS Weitensfeld

Max Huber k.docx

MEIN BAUM

Es handelt sich um einen Apfelbaum. Mein Onkel hat diesen Baum geflanzt. Er wurde 2010 geflanzt. Ich mag gerne an meinem Baum , das ich unter ihm lesen und spielen kann. Mein Apfelbaum hat drei Sorten.

Die 1. Sorte heißt Kronprinz Rudolf.

Die 2. Sorte heißt Lavantaler Banane.

Die 3. Sorte heißt Golden Delicious.

LG Michelle Selinger, 2a NMS Weitensfeld

Baum Michelle.odt

Mein Apfelbaum

Mein Baum ist ein kleiner Apfelbaum. Er trägt Winterfrüchte. Ich habe ihn mir ausgesucht, da er sehr große Äpfel hat. Mein Papa und ich  haben ihn vor ca. vier Jahren gepflanzt. Am liebsten esse ich die Äpfel vom Baum. Da er noch so klein ist, kann ich nichts drunter machen, aber unsere Katzen liegen sehr gerne unter dem Baum. Ich freue mich schon sehr darauf, die Äpfel zu pflücken und im Winter zu essen.

Anna Schöffmnn, 2a NMS Weitensfeld

BAUM(1).docx

Mein Baum ist eine Birke.

Mein Großvater hat ihn vor ca. 43 Jahren gepflanzt. Ich mag diesen Baum, weil im Sommer spendet er mir Schatten. Manchmal haben meine Schwester und ich an seinen Ästen geschaukelt. Unsere Katzen klettern sehr oft auf diesen Baum. Es kommt manchmal vor, dass ich in der Küche sitze und vom Fenster aus den Baum einfach nur ansehe. Ich kann es mir kaum ohne Baum vorstellen.

Larissa Rainer, 2a NMS Weitensfeld

Larissa Birke.odt

Mein Rückzugsbaum

Mein Baum ist eine alte Tanne. Meine Oma hat diese Tanne vor zirka 37 Jahren gepflanzt. Sie hat einen glatten grauen Baumstamm, und stumpfe Nadeln. Mir gefällt dieser Baum, weil er meinen Kaninchen viel Schutz vor Regen und Sonne bietet. Ich sitze fast täglich unter diesem Baum und beobachte meine Kaninchen. An manchen Tagen sitze ich auch unter diesem Baum und schreibe oder telefoniere mit meinen Freundinnen. Dieser Baum ist für mich mein kleiner Rückzugsort.

LG Lisa Salmina

Baum Lisa Salmina k.odt

Mein Lieblingsbaum - Die Birke

Das ist mein Lieblingsbaum. Mein Lieblingsbaum ist eine Birke und wurde im April 1988 von meinem Opa, Martin Franz Huber, gepflanzt. Ich mag die Birke ganz besonders gerne, weil sie schon von weitem zu sehen ist. Ich mag diesen Baum aber auch, weil ich ihn vor ca. 2 Jahren mit dem Traktor gestreift habe. Dadurch fehlt der Birke jetzt ein kleines Stück ihrer Rinde. Mein Opa sagte, er habe sie deshalb gepflanzt, weil sie ein schöner Eckschmuck ist und im Frühjahr schon sehr früh blüht.

Doreen Ristic, 2a NMS Weitensfeld

Doreen Baum.odt

Mein Lieblingsbaum - Die Hasel

In einer Ecke unseres Grundstücks steht eine große Hasel. Eigentlich ist es ein Strauch, aber trotzdem ist es mein Lieblingsbaum. Er wurde vor etwa 12 Jahren von meinen Eltern gepflanzt. Also ist er fast gleich alt wie ich. Es hängen und stehen vier Vogelhäuschen dort, welche das ganze Jahr befüllt werden. So kann man viele Arten von Vögeln beobachten. Auch ein Eichhörnchen habe ich dort schon gesehen. Hinter dem Strauch wachsen Heidelbeeren und davor Erdbeeren, deshalb bin ich gerne dort, um diese Früchte zu naschen. Im Herbst sind am Strauch immer viele Haselnüsse, welche ich besonders gerne esse. Unter der Hasel haben wir unseren alten Hamster begraben, auch unsere Goldfische ruhen dort. Meine Mama mag den Platz nicht so gerne, da sie eine Allergie gegen die Hasel hat. Ich bin aber froh, dass es ihn gibt, und hoffe, dass er noch lange da stehen bleibt.

Tobias Pertl, 2a, NMS Weitensfeld

Pertl Tobias Lieblingsbaum.docx

Der Kirschbaum

Der Kirschbaum steht in unserem Garten. Mein Vater hat ihn 2010 gepflanzt. Von unseren ganzen Obstbäumen blüht der Kirschbaum als erster. Wenn man direkt darunter steht, hört man das laute Summen der Bienen. Es gibt nicht jedes Jahr Kirschen zu ernten.Mein Bruder klettert gerne bis ganz hinauf. Oben auf dem Baum gibt es auch ein Vogelhaus, das mein Vater gemacht hat.

Kevin Janz, 2a, NMS Weitensfeld

kirsch.odt

Mein Kastanienbaum

Der Kastanienbaum wurde von meinem Uropa gepflanzt. Der Kastanienbaum ist ungefähr 100 Jahre alt. Der Stamm ist ein bisschen gedreht. Er ist ca 20m groß. Ich mag an ihn, weil es darunter kühl ist. Es fallen viele Kastanien im Herbst herunter. Das Laubrechen macht sehr viel Mühe, trotzdem ist er mein Lieblingsbaum.

Liebe Grüße Lukas Plieschnegger, 2a NMS Weitensfeld

Kastanienbaum.odt

Mein Zwetschkenbaum

Das ist der Baum in unserem Garten. Es ist ein Zwetschkenbaum. Dieser Baum wurde von den Vorbesitzern ca.1950 gepflanzt. Ich finde diesen Baum wirklich schön, denn man kann gut auf ihm klettern. Ich sitze gerne auf der Schaukel, die am Baum hängt. Im Herbst ernte ich sehr gerne die Zwetschken. Dieser Baum ist wirklich cool.

Elena Stollwitzer, 2a

Mein Baum.docx

Mein Nussbaum

Der Nussbaum kam vor 23 Jahren aus der Steiermark nach Kärnten. Wir bekamen ihn von meinem Großonkel Otto. Anlässlich des zweiten Geburtstages meiner Tante wurde der Walnussbaum endlich gepflanzt. Damals war der Baum gleich groß wie meine Tante. Mittlerweile ist er circa 15 Meter hoch. Er ist nicht pflegeleicht, da seine Blätter schwer zu kompostieren gehen und die Vegetation ist auch nicht die beste, da er viel Schatten wirft. Aber die Eichhörnchen freuen sich trotz allem über die leckeren Nüsse. Die Vögel freuen sich auch über den vielen Platz.

Jana Heller, 2a, NMS Weitensfeld

Mein Nussbaum Jana k.docx

Mein Kastanienbaum

Mein Baum ist ein Kastanienbaum. Jeden Oktober fallen die Kastanien hinunter und wir sammeln sie dann auf für Deko, etc. Wir gehen immer dort hin und spielen manchmal. Unsere Katze klettert immer auf den Baum hinauf. Wir können auf ihn nicht drauf klettern, da er zu steil für uns ist. Außerdem sieht der Baum am Herbst sehr schön aus. Das ist so die Beschreibung von meinem Lieblingsbaum.

Silvan, 2a, NMS Weitensfeld

Mein Baum- Silvan(1).docx

Mein Apfelbaum

Mein Papa und ich haben letztes Jahr im Herbst einen Apfelbaum gepflanzt. Der Baum ist noch sehr jung und hatte letztes Jahr nur 3-4 Äpfel. Um den Baum herum ist ein blaues Band, dieses Band schützt den Baum. Also können keine Hasen daran knabbern und der Baum wird nicht kaputt. Ich bin leider nicht so oft bei dem Baum, weil es viel zu tun gibt. Aber wenn ich bei dem Baum bin, dann betrachte ich ihn immer. Außerdem ist er schon ein großes Stück gewachsen. Ich hoffe, dass er mal so groß wird wie die anderen Apfelbäume. Wenn er dann viele Äpfel trägt, kann meine Mama leckeres Apfelmus aus den Äpfeln machen. Das war mein kleiner Apfelbaum.

Lena Strohmayer, 2a; NMS Weitensfeld

Wochenplan Punkt 1 Der Apfelbaum.docx

Mein Birnenbaum  

Mein Baum ist ein Birnenbaum. Den Baum hat mein Vater gepflanzt. Er wurde vor ca. 5 Jahren in unserem Garten gepflanzt. Unser Baum gefällt mir so gut, weil er im Frühling immer so schön aufblüht. Ich mag an den Baum, weil ich manchmal eine Birne von meinem Baum frisch geerntet essen kann. In den letzten 2 Jahren ist der Baum so schön gewachsen. Durch den Wind in den letzten Tagen verlor er leider sehr viel Blüten.

Sabrina Regensburger

Sabrina Regensburger k.odt

Der Marillenbaum

Das ist ein Marillenbaum und er steht bei meiner Oma im Garten. Er ist vor ca. 5 Jahren gepflanzt worden. Auf dem Baum wachsen sehr viele Marillen. Er hat sehr schöne Blüten. Der Baum hat heuer schon geblüht. Viele Tiere mögen die Marillen, weil sie im Sommer verschwinden. Mir gefällt an dem Baum, dass er im Sommer so viele Marillen hat, denn die schmecken so gut. Meine Mama und meine Oma machen auch Marillenmarmelade. Wir haben jetzt auch einen kleinen Marillenbaum im Garten.

Marco, 2a NMS Weitensfeld

Omas Marillenbaum Unser Marillenbaum.docx

Mein Apfelbaum

Mein Baum ist ein Apfelbaum der Sorte Klarapfel. Diesen Baum hat mein Opa vor über 50 Jahren gepflanzt er ist etwas schön gewachsen und manchmal trägt er viele Äpfel und manches Jahr eher wenige. Ich klettere gerne auf diesem Baum herum. Wenn die Äpfel reif sind, helfe ich beim Ernten der Äpfel.

Nico Untersteiner 2a NMS Weitensfeld

Baum Nico k.odt

MEIN BIRNBAUM

In unserem Garten steht ein Birnbaum. Meine Eltern haben ihn zu meiner Geburt gepflanzt. Der Baum wurde im Jahr 2006 gesetzt und er wächst mir schön langsam über den Kopf. Im Frühling hat mein Baum wunderschöne weiße Blüten, die in kleineren Büscheln auf seinen Ästen wachsen. Mir gefällt der Baum im Frühling am besten, weil da kann man die fleißigen Bienen beobachten, wie sie die Blüten bestäuben. Später, wenn die Blüten verwelkt sind, kommen die Blätter und aus den Blüten werden kleine Birnen. Leider konnte ich die letzten Jahre noch keine Birne ernten, weil der Frost die Blüten zerstört hat. Ich hoffe, heuer kann ich die erste Birne von meinem Baum ernten … die Wettervorschau sagt zur Zeit keinen Frost voraus. Ich mag meinen Baum sehr gerne, weil er für mich gepflanzt wurde!

Markus Willegger, 2a; NMS Weitensfeld

MEIN BIRNBAUM.docx

MEIN KIRSCHBAUM

In unserem Garten wächst ein Kirschbaum, der vor 12 Jahren zu meiner Geburt, von meinen Eltern eingesetzt wurde. Deshalb mag ich meinen Kirschbaum sehr. Ich liebe es, die Kirschen zu ernten und zu essen. Mir gefällt der Baum sehr, weil er im Frühling so schöne Blüten hat und es so gut duftet. Wenn ich meine Ruhe haben will, setze ich mich unter den Baum und lese ein Buch oder gucke in den Himmel und schau den Wolken nach. Im Sommer freue ich mich, ein Kirschkernweitspucken mit meinen Freunden zu veranstalten. Ich gewinne jedes Mal.

Christian Willegger, 2a NMS Weitensfeld

MEIN KIRSCHBAUM.docx

Mein Baum - Ahorn

Mein Baum ist eine Ahorn. Er wurde auf dem Gemeindespielplatz unter unserem Haus gepflanzt. Von wem und wann weiß ich nicht. Ich mag diesen Baum, weil er sehr große Blätter hat und deshalb sehr viel Schatten wirft. Auch auf ihm herum zu klettern macht sehr viel Spaß. Manchmal sitze ich einfach darunter und schau meinem kleinen Bruder beim Spielen in der Sandkiste zu. Im Sommer spiele ich mit meinen Freunden verschiedene Kartenspiele unter diesem Baum. Im Herbst gefallen mir seine farbenfrohen Blätter. Es ist lustig mit dem Fahrrad durch die heruntergefallenen, raschelnden Blätter zu fahren.

Maxi Oberdorfer, 2a NMS Weitensfeld

Maxi Oberdorfer k.odt

Mein Baum ist ein Haselnussbaum

Mir gefällt der Baum wegen der Nüsse im Herbst so gut. Meine Katze sitzt immer am Baum. Den Baum haben meine Oma und mein Opa vor ca.30 Jahren gepflanzt. Man kann sich sehr gut im Baum verstecken. Unser Vogelhaus haben wir am Baum und man kann ganz viele Vögel beobachten. Im Herbst haben sich auch schon mal einige Igel versteckt. Ich finde es auch noch sehr praktisch als Sichtschutz.

Johannes Krassnitzer; 2a NMS Weitensfeld

Johannes Krassnitzer Baum k.docx

Japanische Zierkirsche

Mein Baum ist die japanische Zierkirsche. Den Baum haben mein Papa und ich meiner Mama zu ihrem ersten Muttertag geschenkt. Daher wurde er 2008 von mir und meiner Mama eingepflanzt. Anfang Mai gehen die zartrosa Blüten auf. Der Baum gefällt mir sehr gut, weil es im Sommer darunter sehr erfrischend kühl ist. Wenn die Blüten den ganzen Baum bedecken, sieht es aus, als ob der Baum mit Zuckerwatte übersät wäre. Im Sommer lese ich gerne darunter.

Elena Wirnsberger, 2a NMS Weitensfeld

Baum Elena Wirnsberger k.docx

FIGA, Laznica

Žan Sedej, 7. a

Predstavil vam bom drevo, ki raste na našem travniku v Laznici. Sadiko fige nam je podaril nono in moja starša sta jo posadila ob steni, saj imajo fige rade toploto, ki jo stena oddaja.

Drevo je staro okoli štiri leta in je že višje od moje mame. Šele lansko leto je obrodilo sočne fige, saj je naše drevo še mlado in ne obrodi toliko plodov kot jih starejša drevesa. Če je plodov več kot jih pojemo, mama naredi figovo marmelado ali pito.

***

VRBA ŽALUJKA, Cerkno

Jana Močnik, 7. a

Zraven naše ceste stoji okoli 20 let stara vrba, ki je visoka okoli dva metra. Raste na robu ovinka zraven grma medvejke. Gre za vrsto vrbe po imenu vrba žalujka ali Salix babylonica. Ta vrsta se večinoma dobi v Aziji in Evropi. Spada v družino Salicaceae. Ima podolgovate dolge liste, ki so dolgi približno 4 cm in široki 2 cm. Jeseni se spremenijo v zlatorumenkasto barvo. Lubje je bolj sivkaste barve in na vejah, na katerih so listi, bolj gladko. Pri stareših vrbah je spodaj lubje kar razpokano. Cvetovi so bolj v obliki mačic in so rumenkaste barve. Vrbe so dvodomne rastline, kar pomeni, da imajo ženske cvetove na eni strani, moške cvetove pa na drugi strani. Vrbe oprašujejo večinoma žuželke. Ata vsaka tri do štiri leta obreže veje, da se ne polomijo. Moja mucka Bela zelo rada pleza po vrbi in čaka, da pridemo domov. Meni pa se vrba zdi zelo lepa zaradi dolgih listov. Poleti rada grem ven, se usedem pod njo in berem. Vrba je tudi zelo uporabna, saj se lubje uporablja za zdravilne namene, les vrbe pa je primeren za obdelavo. Mlade šibe se uporablja v pletarstvu.

***

RINGLO, Laznice

Tija Močnik, 7. a

Ta ringlo raste v Laznicah blizu naše njive. Ringlojev je več vrst. Naš ringlo se imenuje Shiro. To drevo je meni najljubše, saj ga z dedkom gojiva skupaj. Včasih mu pomagam zalivati, obrezovati in tudi jesti male ringloje, ki zrastejo na njem. Nima zelo debelih vej, zato ni primeren za plezanje. Drevo je visoko približno štiri metre in staro okoli petindvajset let. Listi so zeleni, dolgi so približno sedem centimetrov, robovi so gladki. Cvetovi so beli in zelo lepi. Ringlo cveti zelo zgodaj spomladi. Beli cvetovi imajo pet venčnih listov in veliko rumenih prašnikov. Plod je rumene barve. Podoben je slivi, le da je ta bolj majhen in bolj okrogel. Na sredini ima pečko, ki je ravno taka kot slivina. Ringlo ima čvrsto sočno meso. Plod dozori konec julija ali pa začetek avgusta. Ringlo ima sladak okus, včasih pa je malo kisel. Drevo mora biti na sončni legi, da je plod bolj sladek. Lubje je rjave barve s svetlejšimi črtami. Na njem raste lišaj, kar ni ravno dobro za ringlo. Spomladi drevo obrežemo. Kadar dlje časa ni dežja, ga zalijemo z vodo. Pozimi drevo pognojijo, da lepše raste. Ko je plod zrel, ga pojemo.

 V Laznicah je veliko jelenov, divjih prašičev in drugih gozdnih živali. Ker jeleni jedo lubje, divji prašiči pa si brusijo čekane, je bilo to drevo pred leti zelo poškodovano. Ringlo si je po približno treh letih opomogel in zrasel v veliko bogato drevo, ki nam vsako leto da veliko sadežev. 

***

BREZA, Cerkno

Maja Kosmač, 7. a

TA BREZA RASTE NA TRAVNIKU V BLIŽINI HIŠE. JE ZELO VELIKO, MOČNO LISTNATO DREVO. VISOKA JE OKOLI 14 METROV, STARA PA OKOLI 30 LET. BREZA SPADA V DRUŽINO BREZOVK. UVRŠČAMO JIH V RAZRED DVOKALIČNIC. USTREZA JI SVEŽA, RAHLA, GLOBOKA, NEKOLIKO ZAKISANA ZEMLJA. ZELO DOBRO USPEVA TUDI NA DEGRADIRANIH TLEH. DEBLO LAHKO DOSEŽE PREMER 50 CENTIMETROV, LAHKO PA TUDI VEČ. BREZO PREPOZNAMO PO ZNAČILNEM BELEM LUBJU. LISTI Z NAZOBČANIMI ROBOVI SO NA ZGORNJI STRANI TEMNO ZELENI, NA SPODNJI STRANI PA SVETLEJŠI. JESENI SE OBARVAJO RUMENO OZIROMA ORANŽNO. LISTI SO GOLI IN ŽILE ZELO MALO IZSTOPAJO. LAHKO ZRASTEJO OD 2,5 DO 5 CENTIMETROV. BREZA RAZVIJE CVETOVE V OBLIKI MOŠKIH IN ŽENSKIH MAČIC. PLODOVI BREZE SO MAJHNI IN ZLAHKA ZAIDEJO V ŠE TAKO MAJHNO ODPRTINO, KAR JE MOTEČE, ČE BREZE RASTEJO V STRNJENIH NASELJIH.  DREVO IMA SREDNJE TRD, ELASTIČEN IN ODPOREN LES. BREZOV LES  PRI GORENJU SKORAJ NE POVZROČA DIMA IN JE ODLIČEN ZA KURJENJE V KAMINIH. POLEG TEGA IMA TUDI VELIKO KURILNO VREDNOST. UPORABLJA SE V MIZARSTVU ZA IZDELOVANJE POHIŠTVA, V STRUGARSTVU, REZBARSTVU, ZA UMETNO SVILO IN VOLNO. IZ SKORJE JE MOGOČE PRIDOBIVATI ČRESLOVINE ZA STROJENJE USNJA. SKORJA SE UPORABLJA ZA POKRIVANJE STREH, PREDVSEM NA NORVEŠKEM. (Osnova za nastanek zelene strehe je bila dejansko skorja breze). IZ BREZOVEGA ŠIBJA SE IZDELUJE TUDI BREZOVE METLE.

RASTIŠČA BREZE SO V EVROPI OD SEVERNEGA SREDOZEMLJA DO RUSIJE PA TUDI V ZMERNEM PASU AZIJE. BREZA POTREBUJE ZELO VELIKO SONCA OZIROMA SVETLOBE. ZATO NE RASTE V STRNJENIH SESTOJIH, TEMVEČ SE POJAVLJA POSAMIČNO ALI V MANJŠIH SKUPINAH. POZNAMO TUDI PUHASTO BREZO, KI SE JO UPORABLJA V ZDRAVSTVENE NAMENE, VENDAR TO VRSTO BREZE V SLOVENIJI PRECEJ REDKEJE NAJDEMO. PRISOTNA JE PREDVSEM V MOČVIRNATEM PODROČJU. PRAV TAKO SE PRI ZDRAVLJENJU RAZLIČNIH BOLEZNI UPORABLJAJO BREZOVI LISTI, BRSTI IN BREZINA SKORJA.

BREZA JE DRŽAVNO DREVO RUSIJE, KJER SO JO V PRETEKLOSTI ČASTILI V ZELENEM TEDNU NA ZAČETKU JUNIJA. SPOMLADI JE MOGOČE PRIDOBIVATI BREZOV SOK, KI VSEBUJE 1 % SLADKORJA IN SE UPORABLJA NA PODOBEN NAČIN KOT JAVORJEV SIRUP - KOT SLADILO. LAHKO GA PUSTIMO, DA FERMENTIRA IN DOBIMO RAHLO ALKOHOLNO PIJAČO.

***

LOVORIKOVEC, Cerkno

Primož Bevk, 7. a

Lovorikovec raste pri nas doma zraven vrta. Gre za vrsto lovorikovca, ki je kot drevo, ampak če ga obrezuješ, postane grm ali pa živa meja. Zraste lahko tudi do 15 m. Star je približno 16 let. Ima bolj koničaste velike liste, ki so temno zeleni, usnjati in svetleči .Listi so lahko dolgi od 5 do 15 cm in široki od 5 do 7 cm. Za liste je značilno tudi, da je rob spodvihan in nazobčan. Cveti spomladi, ima pa lepe bele cvetove, iz katerih se razvijejo črni sadeži, ki za človeka niso užitni. Spomladi  ga obrežemo, da ne zraste preveč v višino. Čez leto ne zahteva druge nege. Poleti pa se je prijetno skriti v njegovo senco in se malo ohladiti. V njem se rade skrivajo ptice.

***

ČEŠNJA, Zakriž

Julija Trpin, 7. a

Predstavila vam bom češnjo. To češnjo je posadil moj dedek pred petimi leti. Raste na našem vrtu in je visoka malo manj kot 3 m. Dozoreva od maja do julija. Najprej se pojavi cvet, nato rumeno-zelen plod in nato zrela češnja. Ko sem bila še mlajša, sem vedno spraševala dedka, če je kaj češenj. Vedno je rekel: "Pojdi pogledat." Lahko bi rekli, da velja pregovor »Kdor prvi pride, prvi melje." Torej: Kdor prvi pride, ta dobi češnje.

ČEŠNJA, Podlanišče

Jan Lahajnar, 7. a

Moje drevo raste na zelo kamnitih tleh. Znanstveno (latinsko) ime za češnjo je Prunus avium. Visoka je približno 20-25 m. Lub je rjavo-siv, tanek, skorjast. Deblo sega čisto do vrha krošnje in vsako leto jo obrežemo. Les pa ima rdečkaste barve. Drevo zacveti zgodaj spomladi in ima goste bele cvetove. Češnja ima 12 cm dolge liste, so podolgovati in nazobčani. Jeseni so lepe rumene, rdeče, rjave barve. Korenine ima močne. Plodove obrodi konec maja, na začetku so zelene barve, kasneje pa so rdeči, ob polni zrelosti lahko tudi črni. Plod je velik 1 centimeter, lahko pa tudi več.

Pregovori o češnji:

• Kot češnja na vrhu torte. (Nekaj je prvovrstno, najboljše, najslajše, najbolj opazno.)
• S kom ni dobro češenj zobati. (Ni dobro imeti opravka s kom, je neprijeten, neznosen, ošaben.)  

***

MAGNOLIJA, Ravne

Brina Kerčmar, 7. a

Moja magnolija raste ob ribniku mojega starega očeta v Ravnah. Visoka je približno tri metre. Ima gladko svetlo rjavo deblo in veliko tankih vej. Njeni listi so večinoma jajčasti ter zelene barve, cvetovi pa v obliki čaše. Zelo lepo diši ter je vijolične in bele barve. Magnolija cveti zgodaj pomladi, med prvimi drevesi. Ta magnolija pa cveti malo kasneje, ker raste na polsenčni strani in še ob vodi. Nekatere cvetijo tudi poleti. Magnolije se uporabljajo kot okrasno drevo, saj so zelo lepe. Obstaja okoli 80 različnih vrst, vendar je ta vrsta zame ena izmed najlepših. Uvrščena je v družino magnolijevk. Nekatere imajo tudi zdravilne učinke, vendar te poznajo le redki. Magnolija simbolično predstavlja ženstvenost, lepoto in ljubezen do narave.

Ko sem se rodila, je to magnolijo prinesla mamina sestrična za darilo. Moj oče jo je nato vsadil in rasla je skupaj z mano. Tako je torej stara enako kot jaz. Vsako leto na moj rojstni dan grem pomerit, koliko je zrasla ona in koliko jaz. Spoznala sem, da raste hitreje kot jaz.

Izoblikovala se je sama, saj je nič ne obrezujemo. Na srečo je ni doletelo še nič hudega.

MAGNOLIJA, Straža

Kristina Pirih, 7. a

Ta magnolija raste nasproti našega vrta. Potka, ki je med vrtom, te pelje natanko do drevesa. Vidi se ga tudi, ko se pelješ iz Idrije v Cerkno. Raste na kar strmi površini in zraven poti, ki pelje k našim sosedom. To drevo je staro že več kot trideset let, približno 35. Visoko je približno 4 metre in pol. Liste ima svetlo zelene barve, so jajčaste oblike. Nekateri listi so lahko ob robu tudi vijugasti. Cvetovi so temno rožnate barve in so v obliki čaše. So tudi zelo prijetnega vonja. Cveteti začnejo v zgodnji pomladi in se obdržijo do jesenskih mesecev, potem pa odpadejo stran. Plodovi so stožčaste oblike in sestavljeni iz več manjših semen, ki skozi čas spreminjajo barvo. Lubje magnolije je temno rjavo in kdaj tudi pokrito z lišaji. Ima plitve korenine. Magnolijo se lahko obrezuje občasno, ker se ji rane ne zacelijo tako hitro. Lahko pa imate bolj košato drevo. Mi raztegnemo obrezovanje čez več let, da dobimo bolj košato drevo. Prekomerno obrezovanje lahko vodi v propad rastline.

Magnolija je pravzaprav zelo zdravilno drevo. Izvleček iz magnolije je bil uporabljen že v tradicionalni kitajski medicini. Ima pozitivne učinke na kožo in zdravje telesa. Danes ta zdravilni izvleček uporabljajo v dermatologiji. Varuje zdravje kože in ščiti celice pred vplivi iz okolja, kot so ultravijolični žarki, onesnaženost zraka, pred kemijskimi poškodbami in podobnim. Raziskave so pokazale, da varuje tudi pred kožnimi alergijami, preprečuje poškodbe DNA in zmanjšuje tveganje kožnega raka.

Ko sem bila še manjša, sem se zelo rada igrala na tem drevesu in sem po strmini plezala do magnolije. Zato sem skupaj in na drevo tudi privezala dve kolebnici, tako da sem si naredila svojo majhno plezalno steno. Ti dve kolebnici sta še zdaj privezani na drevo. Že od malega sem se igrala tam in včasih se še danes rada naslonim na drevo ali preplezam svojo malo plezalno steno.

***

BRESKEV, Zakriž

Julija Seljak, 7. a

Moje najljubše drevo je breskev, ki raste na travniku pred našo hišo. Stara je ravno toliko kot jaz, ker jo je moj stari ata posadil na dan mojega rojstva. Breskev je vrste Redhaven. Deblo je visoko približno dva metra in pol in ima lepo razširjeno krošnjo. Cvetovi so rožnato-rdeči in zelo številčni. Lubje je večinoma gladko, vmes pa ima nekaj hrapavih delov. Plodovi so rumenkasto-rdeči, na ugriz sočni in sladki. Zreli so v začetku julija. Vsako leto dobro obrodi, če jo negujemo in gnojimo. Pri nas nikoli ne škropimo domačega sadja, tudi proti zajedavcem in drugim boleznim ne. Spomladi, ko breskev odcveti in ko začnejo poganjati listi, se pojavi bolezen listni zavijač. Listi, ki jih bolezen prizadene, postanejo skodrani in jih je treba potrgati in posebej skuriti. Moj stari ata je breskev posadil ob mojem rojstvu, saj mu je že njegov praded pravil, da so v času cesarice Marije Terezije morali vsi večji kmetje ob glavnih cestah, kjer je bil njihov svet, dobljene sadike hrušk (tepk) saditi za hrano beračem - revežem, ki so se tukaj potikali. Med kmeti je bilo tudi nenapisano pravilo, da ko dobijo k hiši novega člana, pri največji njivi zorjejo štiri brazde več in zasadijo novo drevo.

BRESKEV, Cerkno

Zoja Pavlin, 7. a

Breskev, ki jo vidite na sliki, je majhno sadno drevo, ki ga je pred desetimi leti posadila moja nona Silva. Stoji na vrtu pred našo hišo. Visoka je približno 3,5 metra. V času pomladi ima živo rožnate cvetove z rdečimi prašniki na sredini. Breskev zacveti dva tedna pred cvetenjem jablan. Takrat je zelo občutljiva na mraz. Pred cvetenjem jo moramo obrezati, da ima lepšo krošnjo in več cvetov. Pri breskvi zorenje poteka od sredine junija pa vse do septembra. Zrel plod je takrat okrogel in škrlatno rdeče barve, v notranjosti pa rumen in s koščico na sredini. Ko sadeži dozorijo, pomagam noni iz njih narediti marmelado. Poleg tega pa breskve lahko takrat uživamo kot sveže sadje. Iz njih izdelujemo sokove, kompote, čaje in suhe krhlje. Breskev so okoli 3. stoletja v naše kraje prinesli Rimljani, ti pa so jo že prej prevzeli od Grkov in Perzijcev. Dolgo časa so ta plod imenovali "perzijsko jabolko".

To drevo mi veliko pomeni, saj je pod njim pokopan moj papagaj Čiko. 

BRESKEV, Cerkno

Matic Štravs, 7. a

Pred hišo mojih sosedov stoji breskev. Posadila jo je moja soseda, ki zanjo tudi lepo skrbi. Visoka je približno 2 metra, stara pa približno petnajst let. Ko sem bil še majhen otrok, so lastniki poleg breskve postavili gugalnico. Vsako soboto in nedeljo, ko so na obisk k sosedom prišli otroci, smo se tam zelo radi lovili, vozili s kolesom, skiroji, igrali skrivalice in podobno. Po navadi cveti vsaj dva tedna pred jablano. Breskev je  sadno drevo, ki ima koščičaste plodove in živorožnate cvetove. Njeno lubje je hrapavo. Breskve začnejo zoreti nekje na sredini julija vse do septembra. Ko breskve še zorijo, moramo drevo podpreti, da se ne zlomi. Podpremo jo z dvema palicama, ki držita drevo. V septembru jo oberemo in imamo dovolj breskev do naslednjega leta. Kljub temu da breskev bolje uspeva v vinorodnih krajih, pa obrodi tudi v naših krajih. Sadež z breskve, ki jo opisujem, je res malo manjši kot običajno poznamo breskve, je pa ravno tako okusen. Breskve ne zrasejo vsako leto, saj ni vedno dovolj toplo. Znanstveno ime breskve je Prunus persica.

***

NAŠI, Cerkno

Božo Bizjak, 7. a

To drevo je naši ali azijska hruška oz. latinsko Pyrus pyrifolia. Raste na travniku. Visoka je okoli 3 metre, stara pa 20 let. Lubje je podobno lubju hruške, je malo hrapavo, ker pa je drevo mlado, je lubje še mehko in tanjše. Tudi listi so podobni hruškovim, so nekoliko bolj podolgovati. Njihova ploskev je čisto gladka in nekoliko mesnata. Cvetovi so lepi in beli. V sredini imajo zeleno-rumene listke. Plodovi imajo zelo podoben okus hruški, tudi po zunanjosti so ji zelo podobni, le da so bolj okrogli (kot jabolka). Enkrat na leto, zgodaj spomladi, je drevo treba obrezati. O našijih v Sloveniji ni kakšnih pregovorov, so pa pregovori o hruškah, med katere spada tudi azijska hruška:

»Potrpljenje je boljše kot še tako medena hruška.« (Če potrpiš, se ti bo to zelo bogato obrestovalo.)

»Obeta hruške na vrbi.« (Obeta preveč, obeta nemogoče.)

»Ta hruška se otresa, ki rada doli pada.« (Preveč si upa, drzne.)

***

JABLANA, Čeplez

Aljaž Škvarča, 7. a

Na našem vrtu raste jablana. Ta jablana je visoka približno 7 metrov ter je stara 25 let. Ima zaobljene liste s kot nekakšnimi bodičastimi konci. Spomladi ima bele ali rahlo roza cvetove. Plodove ima pozno poleti. So rdeči in okrogli. Lubje ima rjavkasto z rahlimi vdolbinami. Spomladi ji porežemo vrhe, gnojimo okrog drevesa ter postrižemo liste, ki zapirajo ostalo. To drevo mi je bilo vedno zelo všeč zaradi nizkih vej, po katerih se z lahkoto pleza, zato sem na njem zgradil tudi nekakšno drevesno hiško. Poleti je na tem drevesu res lepo počivati. Ponuja senco ter odlična jabolka.

JABLANA, Poče

Klara Razpet, 7. a

Ta jablana raste za našo hišo. Je že zelo stara. Visoka je približno pet metrov. Ima lepe liste v zeleni, jeseni pa oranžni in rumeni barvi. Njeni plodovi so jabolka, a ta jablana rodi malo, ker je stara in nima ugodnih razmer za rast. Ima rjavo lubje z lišaji rumene barve. Spomladi ima bele cvetove, iz njih nastanejo jabolka. Jablana ni naša, ampak od sosedov, zanjo zelo lepo skrbijo. Njeno znanstveno ime je Malus domestica.

Še en vic:

Sedijo trije Črnogorci pod jablano. Pade jabolko na tla.

Mine pol ure, pa prvi pravi: “Pala hruška.”

Ostala dva ne trzata.

Mine ena ura, pa pravi drugi: ” Nije bila hruška. Bila jabuka.”

Mine še ena ura, pa tretji reče: “Idem ja. Vas dvojica se stalno svađate.”

***

LIPA, Cerkljanski Vrh

Anamarija Demšar, 7. a

Na našem dvorišču tik ob cesti raste velika lipa. Visoka je približno 20 metrov, stara pa več kot 100 let. Ima lepe srčaste liste in podolgovate cvetove. Lubje ima bolj hrapavo. Ko lipa poleti zacveti, po našem celem dvorišču prav prijetno zadiši. Takrat cela naša družina nabere nekaj tega cvetja, ki ga posušimo za čaj.

Pred leti je v to lipo treščila strela. Lipa je imela hudo poškodbo. Na deblu se je videla velika rana, lubje se je kar sušilo. Leta 2014 pa jo je prizadel še žled, tako da je bila že prav uboga s svojimi polomljenimi vejami. Moj ati jo je potem lepo obžagal, skrajšal veje in oblikoval krošnjo.

Zdaj lipa poganja nove mlade veje in vsi smo veseli, da ima lepo krošnjo.

***

DIVJA ČEŠNJA, Zakriž

Tanaja Vidmar, 7. a

Moje drevo je češnja. Češnje rastejo v toplejši in hladnejši celinski klimi, saj pozimi prenesejo tudi do -30 stopinj Celzija. Dobro uspevajo v globokih prepustnih tleh, slabše pa prenašajo apnena tla. Pri nas rastejo povsod, saj so razmere ugodne. Naša češnja je velika približno 6 metrov, stara pa 16 let. To je divja češnja. Daje manjše rdeče češnje, ki so užitne. Češnja ima lepe roza in bele cvetove, iz katerih zrastejo plodovi, ti plodovi pa so češnje. Lahko so velike ali majhne, rdeče ali bele ter sladke ali manj sladke. Lubje je gladko in v podolgovatih kosih, ki se držijo skupaj, zato izgleda zelo lepo. Včasih jo obrežemo, na splošno pa poskrbi sama zase, saj ima zelo ugodne razmere za rast. Po domače tej vrsti češenj rečemo »drabnica«.

Češnje so mi všeč, saj dajejo dobre plodove - češnje. Všeč so mi tudi, ker zanje ni treba veliko skrbeti, npr.enkrat na leto jo malo obrežeš in obereš češnje, lahko pa tudi samo opazuješ, ko cveti, saj izleda čudovito.

DIVJA ČEŠNJA, Poljane

Špela Majdič, 7. a

Cvetoče drevo iz mojega rajskega vrta raste ob reki na apnenčastih tleh. Lahko raste tudi v gozdu ali na jasi, na ilovnatih ali apnenčastih tleh. To je divja češnja. Najbolje uspeva, če raste bolj na samotnem kraju, saj ima zelo rada svetlobo. Med zasneženimi hribi in med drugimi drevesi brez listov in cvetov je med redkimi, ki že cveti. Cveti aprila ali maja. Spominja na pomlad in zato izstopa med brezlistnimi drevesi. Spada med sadna drevesa, po latinsko se ji reče Prunus avium. Ni pretirano visoka, le štiri metre. Zraste lahko do 20 m. Je zelo mlada in ima bolj ozke veje. Cvetovi so lepi beli, sestavljeni iz petih venčnih ali čašnih listov. Listi so enostavni, pecljati, najprej dlakavi, pozneje goli, z razvejanimi žilami. Jeseni se obarvajo prek rumene do temno rdeče. Deblo je rdečkasto rumene barve, gladko s prečnimi črtami. Plodovi so češnje. Divje češnje so sočne s koščico, sprva so zelene, nato rdeče, ko pa so zrele, pa postanejo črne. Češnje dozorijo junija in julija. Češnjev les je bil v preteklosti posebej cenjen. Iz njega so izdelovali spalnice in pohištvo za dnevne sobe. Najbolj znane so češnjeve mize, ki so bile trdne in dolgotrajne. Danes se iz češenj peče zavitke.

Če govoriš izmišljotine, je navada reči: »Ali si s češnje padel?«

Če je kdo nasilen ali zvit, tak da te hitro "okrog prinese", pa se reče: »S tabo ni dobro češenj zobati.«

***

HRUŠKA "MAGAJNEVKA", Jazne

Kristjan Šturm, 7. a

Moje prekrasno drevo raste na naši prelepi parceli (Na vrh brega) s čudovitim razgledom na dolino reke Idrijce. Hruška je visoka približno 10 metrov, stara pa približno 40 let. Vsadil jo je moj pradedek, ko je bil star okrog 50 let. Vrsta hruške se imenuje magajnevka, njeni sadeži so majhni ter polni soka. V aprilu hruška lepo cveti. Cvetovi so bele barve z malo rožnatega odtenka. Ima goste in majhne liste, steblo je zelo hrapavo in grobo, ni primerno za plezanje. Lubje je sivkaste barve, take so tudi veje. Drevo negujemo tako kot ostala sadna drevesa, da ga redno obrezujemo. Raste na travniku, kjer poleti kosimo travo za sušenje. Dela nam senco, ko nam je vroče, tako da se malo usedemo pod njo, hkrati pa nam tudi hladi pijačo. Plodove pobiramo zgodaj jeseni, iz njih moj ata skuha šnops. Rad bi, da bi hruška rasla čim dlje, še dolgo let, ker imam nanjo lepe spomine.

***

OREH, Bukovo

Nina Brišar, 7. a

Moje izbrano drevo je oreh. Je listnato drevo, spada v družino orehovk in raste na mejniku dveh travnikov. V višino meri več kot deset metrov, star pa je več kot sto let. Lubje oreha je zelo hrapavo, na njem pa pogosto raste mah. Zunaj je sivkasto rjave barve, znotraj pa temno rjave. Oreh ima zelo posebne cvetove, njegovi plodovi so koščičaste oblike in užitni. Pravimo jim orehi. Orehovi plodovi so zunaj zeleni in se jeseni rjavo obarvajo ter razprejo, osrednji del ploda pa otrdi. Liste ima spiralno razvrščene in so sestavljeni iz 7-9 lističev. Mladi listi so sprva rdečkasti, kasneje pa zeleni. Tega drevesa ne negujemo posebno, ampak le pobiramo njegove plodove. Drevo je nema priča vsega dogajanja skozi mnogo let, saj, če bi govoril, bi vedel veliko o ljudeh, ki so tam okoli delali, se kregali ... Iz oreha se lahko naredi veliko dragega pohištva, saj je cena lesa oreha zelo visoka in je oreh redka ter ogrožena vrsta drevesa. Privlačen pa je tudi zaradi svoje barve. Veliko ga uporabljajo v farmaciji in zeliščarstvu. Navadni oreh rad raste na sončnih legah, ne ustrezajo mu pomladanske zmrzali, hladne vetrovne lege in preveč vlage v tleh. Lepo uspeva na strmih in skalnatih rastiščih. Sejanec oreha pride v rodnost nekako v 10. letu, v polno rodnost pa v 30. letu. Poleg tega lepo raste skupaj s travo, saj črpa vodo iz globin, trava pa zgolj iz zgornjega dela. Pod tem drevesom uspeva malo rastlin zaradi »juglona«, ki se izpira v tla. Poleg tega se je uporabljalo liste za odganjanje uši, bolh in drugih žuželk. Izvleček iz orehovih listov se lahko uporablja kot akaricid (to je snov, ki odvrača oziroma ubija pršice).

V slovenskem jeziku poznamo kar nekaj fraz, ki so povezane s plodovi tega drevesa:

• Streti trd oreh. (Rešiti težko, neprijetno stvar, naporen izziv. Za nekoga je lahko izziv tudi pretrd oreh.
• Smejal se je, kot bi orehe stresal. (Smejal se je glasno, hrupno.)
• Ni vreden piškavega oreha. (Je brez vrednosti.)

OREH, Cerkno

Tjaša Močnik, 7. a

Oreh je listnato drevo. Ta, ki ga vidite na sliki, raste za našo hišo. Visok je od 4 do 5 metrov. Do take višine je zrasel v dobrih 15 letih, odkar ga je posadil moj pokojni dedek. Spomladi vzcveti dokaj pozno, tako kot na primer jablana. Njegovi listi so podolgovati ter ploščati. En list je sestavljen iz 7-9 lističev. Imajo cel rob in so brez dlak. Mladi listi so sprva rdečkasti, sčasoma pa postanejo zeleni. Oreh ima hkrati moške in ženske cvetove, najprej vzcvetijo moški cvetovi. Ta rastlina je vetrocvetka, kar pomeni, da se raznaša s pomočjo vetra. Njegov plod tudi imenujemo oreh. Zunanji del plodu je na začetku zelen, jeseni pa postane rjav in razpade. V notranjosti plodu pa je oreh, ki otrdi. Še v notranjosti tega oreha pa najdemo del, ki ga  uživamo. Ko je drevo še mlado, ima dokaj gladko lubje, ko pa je starejše, pa postane hrapavo ter ima izbokline. Z orehom ni kaj dosti dela, razen da ga je spomladi treba obrezati, da se ne razraste. Če je daljše sušno obdobje, ga je treba zalivati.

Kot otrok sem se zelo pogosto igrala okoli tega drevesa in plezala po njem. Lepo je imeti stvari, ki te spominjajo na brezskrbne otroške dni, polne smeha, radosti ter veselja.

Wir haben ein gemeinsames Buch mit den Texten und Gedichten über unseren beliebten Bäumen erstellt: